09. maj 2013


Leto 2013 je posvečeno državljanom Evropske unije in njihovim pravicam.

KOLEDAR DOGODKOV

Državljanstvo EU je bilo uvedeno pred dvajsetimi leti, z začetkom veljavnosti Maastrichtske pogodbe; odtlej se samodejno priznava vsem državljanom držav članic in jim zagotavlja dodatne pravice. Državljani Unije imajo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic in nediskriminacije na podlagi državljanstva, volilno pravico in pravico do kandidiranja na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament tudi če prebivajo v drugi državi članici, pravico do peticije Evropskemu parlamentu in do pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic, pravico do konzularne zaščite v primeru, da njihova država na ozemlju tretje države nima svojega predstavništva in pravico, da pozovejo Evropsko komisijo, naj predlaga novo zakonodajo (evropska državljanska pobuda). 

Ena najpomembnejših individualnih pravic, ki jih zagotavlja pravo EU, je pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Ta pravica ima praktičen pomen v vsakdanjem življenju državljanov, na primer pri izobraževanju, zaposlovanju, priznavanju poklicnih kvalifikacij, zdravstvenem varstvu, socialni varnosti in nakupovanju v drugih državah članicah. Državljanom, ki želijo študirati, delati, se upokojiti in živeti v drugi državi članici je treba zagotoviti ustrezne informacije o različnih pravicah, ki jih imajo v čezmejnih primerih, da bodo te pravice lahko učinkoviteje uveljavljali v praksi in izkoristili vse raznovrstne možnosti, ki jih omogoča enotni trg. Pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic državljani EU cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic, ki so vezane na državljanstvo Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje vrednosti evropske integracije ter sodelovanja državljanov pri njenem nadaljnjem razvoju. Na predlog Evropske komisije je bilo leto 2013 uradno razglašeno za evropsko leto državljanov (sklep Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 23. 11. 2012).
Cilji evropskega leta državljanov 

Glavni cilj evropskega leta je državljanom Unije olajšati uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic z izboljšanjem njihove ozaveščenosti in znanja o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo. Na podlagi boljše ozaveščenosti se bodo lahko tudi premišljeno odločali, učinkoviteje uresničevali pravice ter krepili dejavno državljansko in demokratično udeležbo. 

Konkretni cilji:   izboljšanje ozaveščenosti državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje o pravicah, ki jim imajo državljani Unije v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije; izboljšanje ozaveščenosti mladih državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji, predvsem z vidika izobraževanja in programov EU na tem področju; izboljšanje ozaveščenosti državljanov Unije o tem, kako jim lahko pravice in politike EU konkretno koristijo med prebivanjem v drugi državi članici, ter spodbujanje državljanov Unije k dejavni udeležbi na javnih posvetovanjih o politikah in vprašanjih Unije; spodbujanje razprave o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije in s tem povezanih možnostih, zlasti glede krepitve socialne kohezije, kulturne raznolikosti, solidarnosti, medsebojnega spoštovanja in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo. 

Državljani EU se pri uveljavljanju pravic v vsakdanjem življenju srečujejo z mnogimi problemi. Evropska komisija jih je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ evidentirala in ter določila 25 konkretnih ukrepov za odpravo teh ovir. Ena izmed opredeljenih ovir je bilo pomanjkanje informacij. Komisija je namreč v svojem poročilu ugotovila, da državljani Unije ne morejo uveljavljati svojih pravic, ker se jih ne zavedajo. 

 Med 9. majem in 9. septembrom 2012 je potekalo široko javno posvetovanje, na katerem je Evropska komisija državljane EU spraševala o težavah, ki preprečujejo polno uveljavljanje njihovih pravic. Zaključki posvetovanja in akcijski načrt za odpravo preostalih ovir bodo objavljeni maja 2013, ko bo Evropska komisija objavila drugo poročilo o državljanstvu EU

Pomemben vidik evropskega državljanstva predstavlja aktivno državljanstvo, ki pomeni predvsem aktivno vključevanje državljanov in organizacij civilne družbe v življenje skupnosti ter sooblikovanje politik na vseh ravneh. Aktivno evropsko državljanstvo je koncept, ki se razvija skozi razpravo o skupnih evropskih vrednotah ter z razvojem občutka pripadnosti skupnemu družbenemu in kulturnemu okolju. To je skladno s širšim razumevanjem državljanstva v smislu aktivne solidarnosti in medsebojnega spoznavanja ter razumevanja kulturne raznolikosti, zagotavljanja človekovih pravic in demokracije, ki so glavni temelji EU. Aktivno državljanstvo postaja v EU vedno pomembnejše zaradi občutka izključenosti državljanov iz procesov odločanja in zmanjševanja volilne udeležbe. S ciljem zmanjšanja demokratičnega primanjkljaja in krepitve participativne demokracije Evropska komisija državljane spodbuja k odprtemu dialogu in široki javni razpravi o tem v kakšni Evropi si želijo živeti in kaj od nje pričakujejo. K vključevanju v razpravo državljane poziva tudi slogan evropskega leta: »Za Evrope gre. Za vas gre. Vključite se v razpravo

VABILO NA OKROGLE MIZE O INTERNETU

Za in proti, zavod za kulturo dialoga in Multimedijski center Kiberpipa v okviru mednarodnega projekta ACTA – Active Citizens Take Action vabita na serijo okroglih miz o različnih aspektih Interneta, ki se bodo od ponedeljka, 15. aprila do četrtka 19. aprila dogajale v prostorih Multimedijskega centra Kiberpipe na Kersnikovi 6 v Ljubljani.

Ponedeljek, 15. aprila, ob 18.30 »Ženske in internet«

Ta okrogla miza se bo spraševala o razlogih, zakaj je med programerji in računalničarji tako malo žensk. Poleg tega bomo predstavili novi projekt, ki ga pripravlja Kiberpipa in sicer Ženske, tehnologija in umetnost.
Govornice Saša Spača, Ida Hiršenfeler, Razpravo bo vodil Filip Dobranić.

Torek, 16. aprila, ob 18.30 »Odprta koda«

Zakaj v državni upravi še ne uporabljamo odprtih formatov? Zakaj podatkov ne naredimo dostopnih državljanom v računalniško berljivi obliki? Zakaj še kar naprej plačujemo licenčnine Microsoftu če bi lahko uporabljali Libre Office in podobne rešitve?
Govorci: Andrej Vernekar, Lugos, Rok Andree, Piratske stranke, Gašper Žejn, Opendata.si; Martin Srebotnja, LibreOffice. Razpravo bo vodil Filip Dobranić

Sreda, 17. aprila, ob 18.30 »Privatizacija interneta«

Poteze, ki jih zadnje čase vlečeta Google in Facebook internet kot odprto polje vse bolj pretvarjata v mesto zagrajenih vrtičkov, kjer se morajo uporabniki in razvijalci prilagajati njunim pravilom igre. Kam to vodi? Ali nas čaka internet dveh (ali več) “operacijskih sistemov” ali pa ostaja upanje za odprt internet. Kaj nam je storiti?
Govorci: Simon Belak, Hekovnik; Boštjan Špetič, Zemanta, vabljeni še Tomaž Pernovšek, Peter Sterle, Vasja Butina (kot vzpostavitelj WiFree Ljubljana). Razpravo bo vodil Filip Dobranić

Četrtek, 18. aprila, ob 16.00 »Protestno gibanje in internet«

Okrogla miza bo spregovorila o različnih iniciativah nastalih v slovenskih protestih (Protestival, VLV, Danes je nov dan, Gibanje za neposredno demokracijo, Gibanje za osvoboditev kluba K4, …) in njihovi uporabi interneta. Kaj točno z njim počnejo, kako ga uporabljajo, a imajo samo Facebook page, kako komunicirajo z vstajniki, kako si predstavljajo organizacijo protestov brez teh orodij…
Govorci: Samo Penič, Odbor.si; Jang Man, Mreža za neposredno demokracijo; Žiga Vrtačič, Danes je nov dan; Uršula Lipovec Čebron, Profestival. Razpravo bo vodil Filip Dobranić.

ACTA – Active citizens take action je mednarodni partnerski projekt, ki združuje 13 partnerskih organizacij iz 5 držav aktivnih na področju mladine in Interneta. Namen projekta je, da bi mladi državljani in državljanke iz različnih evropskih državah raziskovali in razpravljali o ureditvi Interneta, posebej na področju avtorskih pravic, piratstva in varovanja zasebnosti, učinkovitosti in etiki gibanja Anonymous, Internetu kot orodju demokracije … Projekt tudi želi skozi aktivnosti projekta analizirati vključenost civilne družbe v procese odločanja na lokalnem, nacionalnem in evropskem nivoju, ko se je sprejemala ACTA in ko se sprejemajo ostali dokumenti povezani z regulacijo Interneta in izmenjati dobre prakse, kako vplivati na politike in zakonodajo, ki jo sprejemajo nacionalni in Evropski parlament. Prav tako pa želi spodbuditi aktivnosti, razprave in refleksijo o evropskem državljanstvu ter vključenosti državljanov in državljank v demokratične procese na lokalnem, nacionalnem in evropskem nivoju. Prvi mednarodni dogodek se je uspešno zgodil v Ljubljani, na katerem smo poleg delavnic, krajših predavanj in debatnega turnirja, pripravili tudi okroglo mizo pod naslovom »The power and the internet«. Projekt podpira Evropska Unija, Evropa za državljane, Akcija 2, Aktivna civilna družba v Evropi in ga vodi Za in proti, zavod za kulturo dialoga iz Slovenije, www.zainproti.com, www.facebook.com/zainproti. Partnerji: Iz Slovenije so INEPA – Inštitut za elektronsko participacijo, www.inepa.si, Studio 12, www.studio12.si, Dobrodelni klub Leo klub Murska Sobota, http://www.leoclubms.si/sl/, Društvo uporabnikov Linuxa Slovenija, http://www.lugos.si; Zavod za študentske kulturne dejavnosti študentske organizacije, www.kiberpipa.org, Hekovnik, www.hekovnik.com Iz Hrvaške : Splitska debatna unija in HERMES – Hrvatska edukacijska i razvojna mreža za evolucijo sporazumevanja; www.facebook.com/HERMES.CommuniAction. Iz Portugalske je: Sociedade de Debates da Universidade do Porto, www.sdd.up. in Iz Romunije: ARDOR Muntenia, http://www.facebook.com/pages/ARDOR-Muntenia/115159631842www.zainproti.com, www.facebook.com/zainproti. Partnerji: Iz Slovenije so INEPA – Inštitut za elektronsko participacijo, www.inepa.si, Studio 12, www.studio12.si, Dobrodelni klub Leo klub Murska Sobota, http://www.leoclubms.si/sl/, Društvo uporabnikov Linuxa Slovenija, http://www.lugos.si; Zavod za študentske kulturne dejavnosti študentske organizacije, www.kiberpipa.org, Hekovnik, www.hekovnik.com Iz Hrvaške : Splitska debatna unija in HERMES – Hrvatska edukacijska i razvojna mreža za evolucijo sporazumevanja; www.facebook.com/HERMES.CommuniAction. Iz Portugalske je: Sociedade de Debates da Universidade do Porto, www.sdd.up. in Iz Romunije: ARDOR Muntenia, http://www.facebook.com/pages/ARDOR-Muntenia/115159631842108. Iz Makedonije : Metamorphosis, Foundation for Internet and Society, www.metamorphosis.org.mk in Mladinski obrazoven forum, www.mof.org.mk.