9. maj 2013
VABILO NA OKROGLE MIZE O INTERNETU
Ponedeljek, 15. aprila, ob 18.30 »Ženske in internet«
Ta okrogla miza se bo spraševala o razlogih, zakaj je med programerji in računalničarji tako malo žensk. Poleg tega bomo predstavili novi projekt, ki ga pripravlja Kiberpipa in sicer Ženske, tehnologija in umetnost.
Govornice Saša Spača, Ida Hiršenfeler, Razpravo bo vodil Filip Dobranić.
Torek, 16. aprila, ob 18.30 »Odprta koda«
Zakaj v državni upravi še ne uporabljamo odprtih formatov? Zakaj podatkov ne naredimo dostopnih državljanom v računalniško berljivi obliki? Zakaj še kar naprej plačujemo licenčnine Microsoftu če bi lahko uporabljali Libre Office in podobne rešitve?
Govorci: Andrej Vernekar, Lugos, Rok Andree, Piratske stranke, Gašper Žejn, Opendata.si; Martin Srebotnja, LibreOffice. Razpravo bo vodil Filip Dobranić
Sreda, 17. aprila, ob 18.30 »Privatizacija interneta«
Poteze, ki jih zadnje čase vlečeta Google in Facebook internet kot odprto polje vse bolj pretvarjata v mesto zagrajenih vrtičkov, kjer se morajo uporabniki in razvijalci prilagajati njunim pravilom igre. Kam to vodi? Ali nas čaka internet dveh (ali več) “operacijskih sistemov” ali pa ostaja upanje za odprt internet. Kaj nam je storiti?
Govorci: Simon Belak, Hekovnik; Boštjan Špetič, Zemanta, vabljeni še Tomaž Pernovšek, Peter Sterle, Vasja Butina (kot vzpostavitelj WiFree Ljubljana). Razpravo bo vodil Filip Dobranić
Četrtek, 18. aprila, ob 16.00 »Protestno gibanje in internet«
Okrogla miza bo spregovorila o različnih iniciativah nastalih v slovenskih protestih (Protestival, VLV, Danes je nov dan, Gibanje za neposredno demokracijo, Gibanje za osvoboditev kluba K4, …) in njihovi uporabi interneta. Kaj točno z njim počnejo, kako ga uporabljajo, a imajo samo Facebook page, kako komunicirajo z vstajniki, kako si predstavljajo organizacijo protestov brez teh orodij…
Govorci: Samo Penič, Odbor.si; Jang Man, Mreža za neposredno demokracijo; Žiga Vrtačič, Danes je nov dan; Uršula Lipovec Čebron, Profestival. Razpravo bo vodil Filip Dobranić.
ACTA – Active citizens take action je mednarodni partnerski projekt, ki združuje 13 partnerskih organizacij iz 5 držav aktivnih na področju mladine in Interneta. Namen projekta je, da bi mladi državljani in državljanke iz različnih evropskih državah raziskovali in razpravljali o ureditvi Interneta, posebej na področju avtorskih pravic, piratstva in varovanja zasebnosti, učinkovitosti in etiki gibanja Anonymous, Internetu kot orodju demokracije … Projekt tudi želi skozi aktivnosti projekta analizirati vključenost civilne družbe v procese odločanja na lokalnem, nacionalnem in evropskem nivoju, ko se je sprejemala ACTA in ko se sprejemajo ostali dokumenti povezani z regulacijo Interneta in izmenjati dobre prakse, kako vplivati na politike in zakonodajo, ki jo sprejemajo nacionalni in Evropski parlament. Prav tako pa želi spodbuditi aktivnosti, razprave in refleksijo o evropskem državljanstvu ter vključenosti državljanov in državljank v demokratične procese na lokalnem, nacionalnem in evropskem nivoju. Prvi mednarodni dogodek se je uspešno zgodil v Ljubljani, na katerem smo poleg delavnic, krajših predavanj in debatnega turnirja, pripravili tudi okroglo mizo pod naslovom »The power and the internet«. Projekt podpira Evropska Unija, Evropa za državljane, Akcija 2, Aktivna civilna družba v Evropi in ga vodi Za in proti, zavod za kulturo dialoga iz Slovenije, www.zainproti.com, www.facebook.com/zainproti. Partnerji: Iz Slovenije so INEPA – Inštitut za elektronsko participacijo, www.inepa.si, Studio 12, www.studio12.si, Dobrodelni klub Leo klub Murska Sobota, http://www.leoclubms.si/sl/, Društvo uporabnikov Linuxa Slovenija, http://www.lugos.si; Zavod za študentske kulturne dejavnosti študentske organizacije, www.kiberpipa.org, Hekovnik, www.hekovnik.com Iz Hrvaške : Splitska debatna unija in HERMES – Hrvatska edukacijska i razvojna mreža za evolucijo sporazumevanja; www.facebook.com/HERMES.CommuniAction. Iz Portugalske je: Sociedade de Debates da Universidade do Porto, www.sdd.up. in Iz Romunije: ARDOR Muntenia, http://www.facebook.com/pages/ARDOR-Muntenia/115159631842www.zainproti.com, www.facebook.com/zainproti. Partnerji: Iz Slovenije so INEPA – Inštitut za elektronsko participacijo, www.inepa.si, Studio 12, www.studio12.si, Dobrodelni klub Leo klub Murska Sobota, http://www.leoclubms.si/sl/, Društvo uporabnikov Linuxa Slovenija, http://www.lugos.si; Zavod za študentske kulturne dejavnosti študentske organizacije, www.kiberpipa.org, Hekovnik, www.hekovnik.com Iz Hrvaške : Splitska debatna unija in HERMES – Hrvatska edukacijska i razvojna mreža za evolucijo sporazumevanja; www.facebook.com/HERMES.CommuniAction. Iz Portugalske je: Sociedade de Debates da Universidade do Porto, www.sdd.up. in Iz Romunije: ARDOR Muntenia, http://www.facebook.com/pages/ARDOR-Muntenia/115159631842108. Iz Makedonije : Metamorphosis, Foundation for Internet and Society, www.metamorphosis.org.mk in Mladinski obrazoven forum, www.mof.org.mk.
25. maj 2012
Komentar: Kakšno je dejansko stanje e-participacije v slovenski javni upravi?
Zakaj je virtualna demokracija v Evropski uniji zgolj navidezna?, Simon Delakorda, 26. Jan 2010 (Photo credit: Kiberpipa) |
Po drugi strani je država Slovenija prejela nagrado Združenih narodov s področja odličnosti v javni upravi (UNPSA 2012) za projekt Informacijska podpora postopkom priprave predpisov (IPP) v kategoriji Izboljševanje participacije na področju odločanja z uporabo novih mehanizmov. IPP predstavlja zaledni sistem informacijske podpore postopkom priprave predpisov prek vladnega spletnega pod-portala E-demokracija. Rešitev omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja ter podajanje pripomb in predlogov za nevladne organizacije, strokovne ter laične javnosti s ciljem prispevati k boljši zakonodaji.
Osnovno vprašanje, ki se postavlja v obeh primerih je vprašanje metodologije, na njej utemeljenih kriterijih, merjenju oz. zajemu podatkov na spletu (študij primerov) ter njihove selekcije, na osnovi katerih je bilo pripravljeno poročilo in podeljena nagrada. Iz statističnega aneksa k poročilu Združenih narodov ni razvidno, katere spletne strani slovenskih državnih organov in orodja elektronske participacije so bili predmet analize ter na kakšen način so bili pridobljeni podatki o odzivnosti vlad na elektronsko participacijo državljanov. Tudi v primeru podelitve nagrad s področja odličnosti v javni upravi na spletni strani Združenih narodov na dan pisanja pričujočega komentarja ni mogoče zaslediti obrazložitve podeljenih nagrad, iz vzorca razpisne dokumentacije pa je razvidno, da analiza državljanske participacije in demokratičnih učinkov ni vključena v predstavitev nominiranih projektov kot posebna kategorija.
Kako torej pojasniti absurdno situacijo, v kateri se Združeni narodi na nepregleden in neodziven1 način lotevajo analiz in nagrajevanja elektronske participacije v demokratičnih procesih ter kakšno je ob tem dejansko stanje e-participacije v slovenski javni upravi?
Zakaj je virtualna demokracija v Evropski uniji zgolj navidezna?, Simon Delakorda, 26. Jan 2010 (Photo credit: Kiberpipa) |
Drugi del odgovora lahko poiščemo v splošnem pomanjkanju metodologij in analiz o tem, na kakšen način so s strani državljanov in civilne družbe prek e-uprave posredovani komentarji, pripombe, mnenja ali predlogi upoštevani v končnih dokumentih oz. kakšen je njihov dejanski učinek na sprejemanje odločitev. Tovrstnih evalvacij e-demokratičnosti storitev, ki bi vključevale tudi vidike spletne odzivnosti in interaktivnosti slovenske e-uprave, zaenkrat še ni moč zaslediti. Metodološke izzive dodatno poglabljajo različni indeksi in merjenja, ki lahko prikažejo nasprotujoče si rezultate. Gre za problem evalvacije in kriterijev uspešnosti na področju e-participacije (Prieto-Martín in drugi 2012).
In nenazadnje, poročila in nagrade Združenih narodov ne merijo principa skupnostnega oblikovanja spletnih aplikacij za spodbujanje demokratične participacije z udeležbo ciljnih skupin in upoštevanjem njihovih pričakovanj in potreb. Posledice se kažejo v uporabniški neprijaznosti storitev e-uprave, omejeni neinteraktivnost in zaostajanju za najnovejšimi tehnološkimi trendi. Veliko je govora o k državljanom usmerjeni e-upravi, vendar pa so državljani in civilna družba še vedno izključeni iz sodelovanja v procesih sooblikovanja in načrtovanja e-demokracije v javni in državni upravi. Na tem področju veliko obetajo najnovejši trendi k državljanom usmerjene e-uprave 2.0 in odprte vlade kot so soustvarjanje, prilagajanje zahtevam uporabnikov, zunanje vključevanje državljanskih virov, javna uporabnost in odprto inoviranje, ki postavljajo državljane v središče javnih storitev kot njihove naročnike in davkoplačevalce (Hilgers in Piller 2011).
Dejstvo je, da e-participacija v Sloveniji ni več neznanka tudi po zaslugi nevladnih organizacij, ki so v praksi prebijale led na tem področju (Delakorda in Delakorda 2011). Poizkusov krepitve demokratične participacije, njenih posvetovalnih ali neposrednih oblik prek spletnih forumov in posvetovanj, orodij za naslavljanje pobud na odločevalce in elektronskega aktivizma je precej. Vendar pa sta problema e-participacije v civilni sferi predvsem dva: omejene organizacijske kapacitete in pomanjkanje finančnih sredstev, ki bi zagotavljale njeno dolgoročnost in neodvisnost (Delakorda in Delakorda 2009). Posledica so pogosto neizpolnjena pričakovanja glede sodelovanja državljanov in omejeni demokratični učinki. Oboje otežuje uresničevanje poslanstva nevladnih organizaciji kot posrednikov e-demokracije (Wright in Coleman 2012).
Kaj lahko naredi slovenska država? Slovenski e-upravi manjka konceptualni premik v smeri k državljanom usmerjene in s strani civilne družbe vzpostavljene elektronske participacije. Slednja namreč krepi sposobnost pravne in demokratične države, da zagotavlja visoko stopnjo socialne kohezije in pravičnosti pri odpravljanju vzrokov ekonomske in finančne krize.
1 Na Inštitutu za elektronsko participacijo smo na Združene narode naslovili vprašanje v zvezi z primarnimi podatki, na osnovi katerih je bila podana ocena e-participacije v okviru slovenske e-uprave in odgovora še nismo prejeli.
Uporabljena literatura:
13. april 2012
Bo odprta razprava o Acti prinesla spremembe?
Včeraj smo se udeležili konference o sporazumu Acta, ki je na pobudo Skupine S&D potekala v Evropskem parlamentu v Bruslju. Na Inštitutu za elektronsko participacijo pozdravljamo odprtost razprave, ki je med seboj soočila predstavnike sindikatov, medijske, zabavne in umetniške industrije, ponudnike internetnih storitev, predstavnike znanstvene in drugih skupnosti. A nejasnosti še vedno ostajajo, alternative pa ni. Vprašanje, kaj bo, če Acta ne bo sprejeta in kaj bi bilo boljše kot ta sporazum, je izzvenelo in ostalo neodgovorjeno.
Po mnenju številnih navzočih, med katerimi so bila vrata končno odprta tudi civilni družbi in strokovnjakom, sporazum predstavlja grožnjo za svobodo govora ter komunikacijsko in informacijsko zasebnost na internetu.
Splet je prostor, ki ima prav gotovo veliko pasti in ki omogoča lažje poti do kršenja avtorskih pravic, a je tudi prostor svobodnega izražanja, ustvarjanja, celo političnega udejstvovanja. S tem, da ta prostor omejimo na tak način kot to želi urediti sporazum Acta, stopamo korake nazaj, čeprav nas digitalna doba že prehiteva. Inštitut za elektronsko participacijo zato ponovno poziva k spremembi določil sklopa 5. Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine digitalnem okolju v smeri inovativnejših, uporabnikom interneta razumljivejšim in k temeljnim demokratičnim svoboščinam usmerjenih modelov varovanja intelektualne lastnine.
Kaj se bo zgodilo? Občutki so pozitivni, veliko je nasprotnikov, tudi med predstavniki Evropskega parlamenta, na katerega trenutno polagamo veliko upov in ki bo o sporazumu predvidoma glasoval še pred poletjem. A kar nekaj je tudi podpornikov Acte in navidezni občutki lahko varajo.
9. februar 2012
Povezovanje državljanov z migracijsko politiko - Začetek delovanja platforme Puzzled by Policy
Ljudje smo vsak dan postavljeni v situacije, ki jih določajo nacionalne in EU politike, čeprav se ne zavedamo, katere so in kako vplivajo na naša življenja, vse pogosteje pa se z njimi tudi ne strinjamo. Ena izmed teh politik je migracijska politika, ki se je prek evropskega projekta Puzzled by Policy (slo. Zmedeni od politike) lotevamo s ciljem izboljšati trenutno situacijo pomanjkljive vključenosti posameznikov in javnosti, katerih se politika migracij dotika posredno ali neposredno.
Puzzled by Policy s sloganom “Pomagamo vam, da postanete del EU” predstavlja uporabnikom prijazno spletno mesto, ki je začelo delovati včeraj, 8. februarja, in kjer lahko izvemo več o migracijskih politikah ter sporočimo svoja stališča o aktualnih problemih, povezanih z migracijami v EU (delavska migracija, študentska migracija, ilegalna migracija, združevanje družin, dovoljenja za bivanje itd).
Čeprav je platforma prilagojena štirim pilotnim državam Grčiji, Madžarski, Italiji in Španiji, je prav tako dostopna v angleškem jeziku, moderirane spletne razprave pa so avtomatsko prevedene v vse jezike. Poleg sodelovanja v razpravah lahko uporabniki primerjajo svoja migracijska stališča z nacionalnimi in EU migracijskimi politikami, pa tudi s stališči drugih deležnikov.
Lokalni, nacionalni in evropski odločevalci so izrazili podporo projektu Puzzled by Policy, prisluhnili bodo rezultatom moderirane razprave, kar se bo lahko odrazilo v vplivu na oblikovanje migracijskih politik in zakonodaje.
Vidnost in dostopnost projekta na spletu omogoča Puzzled by Policy programski vtičnik, katerega lahko uporabniki namestijo na katerokoli družbeno omrežje, spletni dnevnik ali spletno stran.
Zakaj je spletna stran zanimiva tudi za Slovenijo? Tudi Slovenija se sooča z različnimi problemi na področju migracij, ki dobivajo v času gospodarske in finančne krize dodatne razsežnosti, te pa so odvisne od mednarodnih in nacionalnih družbeno-političnih in ekonomskih odnosov. Prav zato so opozorila, pogledi in komentarji z vseh držav zelo pomembni.
Vključite se v projekt Puzzled by Policy s klikom na http://join.puzzledbypolicy.eu Obiščite spletno stran projekta s klikom na http://www.puzzledbypolicy.eu/ Postanite prijatelji projekta na facebooku in sledite na twitterju.
Dodatne informacije:
Projektni koordinator: Deirdre Lee, NUI Galway, Irska, tel.: +353 (0)91 495336, e-naslov: deirdre.lee@deri.org
Nacionalni koordinator: Matej Delakorda, INePA, tel. 041 945 148, e-naslov: matej.delakorda@inepa.si
“Puzzled by Policy” je podprt s strani Evropske komisije v okviru Competitiveness and Innovation Framework Programme (CIP) – ICT Policy Support Programme (ICT PSP). Projekt vodi Digital Enterprise Research Institute (DERI) v NUI Galway, celoten konzorcij pa sestavlja 12 partnerjev z devet evropskih držav (Grčija, Madžarska, Irska, Portugalska, Slovenija, Španija in Velika Britanija). Projekt se je začel 1. oktobra 2010 in bo trajal tri leta.
7. november 2011
Testing Puzzled by Policy Widget
Inštitut za elektronsko participacijo sodeluje na evropskem projektu Puzzled by Policy (Puzzled by Policy), katerega cilj je vzpostaviti inovativno in trajno spletno rešitev/storitev, ki bo prispevala k zmanjšanju odtujenost državljanov v procesih oblikovanja migracijske politike na ravni EU.
Del spletne rešitve predstavlja programski vtičnik (ang. Widget), ki bo omogočal prikazovanje elektronskega vprašalnika o stališčih uporabnikov svetovnega spleta o različnih vprašanjih migracijskih politik na spletnih straneh in družabnih omrežjih.
Končna verzija programskega vtičnika bo prikazovala grafično sliko rezultatov vprašalnika in usmerjala sodelujoče v moderirana spletna posvetovanja v štirih državah Grčija, Italija in Madžarska in Španija.
Programski vtičnik je razvil partner na projektu Cyntelix Corporation BV.
28. oktober 2011
Aktivendržavljan.si
Aktiven državljan: Slovenija po meri mladih ni običajna konferenca, kjer bi obiskovalcem izza govorniškega pulta govorci predstavljali dolgočasne ekspozeje ob katerih bi zazehali tudi največji družboslovci tega planeta, občasno pa celo govorci sami. To bo konferenca, s pomočjo katere bodo udeleženci domov odnesli precej praktične napotke in nove ideje, s pomočjo teoretičnega dela pa tudi kritičen vpogled v koncepte priljubljenega pojma aktivnega državljanstva.
Kaj sploh je aktivno državljanstvo? Udeležba na volitvah? Metanje kocke v parlament? Spremljanje dnevnih novic o dnevnem političnem dogajanju? Poznavanje postopka razpisa predčasnih volitev? Kakšna je sploh Slovenija po meri mladih?
Iskali bomo odgovore na ogromno različnih vprašanj in najverjetneje marsikaterega tudi zastavili. Izvedeli bomo, zakaj slovenska mladina ni družbenopolitično apatična, zakaj je neaktivnost želja kapitala in korporacij, zakaj smo mladi v prednosti, ki je večkrat ne znamo izkoristiti in zakaj mora biti državljanstvo glagol in ne samostalnik. Praktično bomo preizkusili nekatere ideje in prijeme – kako uporabiti nove medije za vpliv na politične akterje, kako opolnomočiti mlade za udeležbo v političnih procesih ter kako mlade aktivirati, da bodo aktivno sodelovali v mladinskih organizacijah.
Zdi se torej, da bomo na tej konferenci reševali svet. Mogoče ga res ne bomo rešili, bo pa to zagotovo majhen in uspešen korak za vsakega udeleženca v boju za boljšo prihodnost.
Vse študente, mladinske delavce in druge aktiviste vabimo k prijavi na konferenco Aktiven državljan: Slovenija po meri mladih, ki bo v četrtek, 10. novembra 2011 v Mariboru (študentski prireditveni center ŠTUK). Aktivni državljani bomo vse od 9.30 do 15.50, dogodek pa poteka v sklopu projekta Aktivendrzavljan.si, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport. Častni pokrovitelj konference je župan mestne občine Maribor Franc Kangler.