9. maj 2013


Leto 2013 je posvečeno državljanom Evropske unije in njihovim pravicam.

KOLEDAR DOGODKOV

Državljanstvo EU je bilo uvedeno pred dvajsetimi leti, z začetkom veljavnosti Maastrichtske pogodbe; odtlej se samodejno priznava vsem državljanom držav članic in jim zagotavlja dodatne pravice. Državljani Unije imajo pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic in nediskriminacije na podlagi državljanstva, volilno pravico in pravico do kandidiranja na občinskih volitvah in volitvah v Evropski parlament tudi če prebivajo v drugi državi članici, pravico do peticije Evropskemu parlamentu in do pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic, pravico do konzularne zaščite v primeru, da njihova država na ozemlju tretje države nima svojega predstavništva in pravico, da pozovejo Evropsko komisijo, naj predlaga novo zakonodajo (evropska državljanska pobuda). 

Ena najpomembnejših individualnih pravic, ki jih zagotavlja pravo EU, je pravica do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Ta pravica ima praktičen pomen v vsakdanjem življenju državljanov, na primer pri izobraževanju, zaposlovanju, priznavanju poklicnih kvalifikacij, zdravstvenem varstvu, socialni varnosti in nakupovanju v drugih državah članicah. Državljanom, ki želijo študirati, delati, se upokojiti in živeti v drugi državi članici je treba zagotoviti ustrezne informacije o različnih pravicah, ki jih imajo v čezmejnih primerih, da bodo te pravice lahko učinkoviteje uveljavljali v praksi in izkoristili vse raznovrstne možnosti, ki jih omogoča enotni trg. Pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic državljani EU cenijo kot eno bistvenih individualnih pravic, ki so vezane na državljanstvo Unije. Pravica kot taka izkazuje in spodbuja boljše razumevanje vrednosti evropske integracije ter sodelovanja državljanov pri njenem nadaljnjem razvoju. Na predlog Evropske komisije je bilo leto 2013 uradno razglašeno za evropsko leto državljanov (sklep Evropskega parlamenta in Evropskega sveta z dne 23. 11. 2012).
Cilji evropskega leta državljanov 

Glavni cilj evropskega leta je državljanom Unije olajšati uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic z izboljšanjem njihove ozaveščenosti in znanja o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo. Na podlagi boljše ozaveščenosti se bodo lahko tudi premišljeno odločali, učinkoviteje uresničevali pravice ter krepili dejavno državljansko in demokratično udeležbo. 

Konkretni cilji:   izboljšanje ozaveščenosti državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji ter splošneje o pravicah, ki jim imajo državljani Unije v čezmejnih situacijah, vključno s pravico do udeležbe v demokratičnem življenju Unije; izboljšanje ozaveščenosti mladih državljanov Unije o njihovih pravicah do prostega gibanja in prebivanja v Evropski uniji, predvsem z vidika izobraževanja in programov EU na tem področju; izboljšanje ozaveščenosti državljanov Unije o tem, kako jim lahko pravice in politike EU konkretno koristijo med prebivanjem v drugi državi članici, ter spodbujanje državljanov Unije k dejavni udeležbi na javnih posvetovanjih o politikah in vprašanjih Unije; spodbujanje razprave o učinkih pravice do prostega gibanja kot neodtujljivega vidika državljanstva Unije in s tem povezanih možnostih, zlasti glede krepitve socialne kohezije, kulturne raznolikosti, solidarnosti, medsebojnega spoštovanja in medsebojnega razumevanja med državljani Unije ter povezanosti med državljani in Unijo. 

Državljani EU se pri uveljavljanju pravic v vsakdanjem življenju srečujejo z mnogimi problemi. Evropska komisija jih je v Poročilu o državljanstvu EU iz leta 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ evidentirala in ter določila 25 konkretnih ukrepov za odpravo teh ovir. Ena izmed opredeljenih ovir je bilo pomanjkanje informacij. Komisija je namreč v svojem poročilu ugotovila, da državljani Unije ne morejo uveljavljati svojih pravic, ker se jih ne zavedajo. 

 Med 9. majem in 9. septembrom 2012 je potekalo široko javno posvetovanje, na katerem je Evropska komisija državljane EU spraševala o težavah, ki preprečujejo polno uveljavljanje njihovih pravic. Zaključki posvetovanja in akcijski načrt za odpravo preostalih ovir bodo objavljeni maja 2013, ko bo Evropska komisija objavila drugo poročilo o državljanstvu EU

Pomemben vidik evropskega državljanstva predstavlja aktivno državljanstvo, ki pomeni predvsem aktivno vključevanje državljanov in organizacij civilne družbe v življenje skupnosti ter sooblikovanje politik na vseh ravneh. Aktivno evropsko državljanstvo je koncept, ki se razvija skozi razpravo o skupnih evropskih vrednotah ter z razvojem občutka pripadnosti skupnemu družbenemu in kulturnemu okolju. To je skladno s širšim razumevanjem državljanstva v smislu aktivne solidarnosti in medsebojnega spoznavanja ter razumevanja kulturne raznolikosti, zagotavljanja človekovih pravic in demokracije, ki so glavni temelji EU. Aktivno državljanstvo postaja v EU vedno pomembnejše zaradi občutka izključenosti državljanov iz procesov odločanja in zmanjševanja volilne udeležbe. S ciljem zmanjšanja demokratičnega primanjkljaja in krepitve participativne demokracije Evropska komisija državljane spodbuja k odprtemu dialogu in široki javni razpravi o tem v kakšni Evropi si želijo živeti in kaj od nje pričakujejo. K vključevanju v razpravo državljane poziva tudi slogan evropskega leta: »Za Evrope gre. Za vas gre. Vključite se v razpravo

VABILO NA OKROGLE MIZE O INTERNETU

Za in proti, zavod za kulturo dialoga in Multimedijski center Kiberpipa v okviru mednarodnega projekta ACTA – Active Citizens Take Action vabita na serijo okroglih miz o različnih aspektih Interneta, ki se bodo od ponedeljka, 15. aprila do četrtka 19. aprila dogajale v prostorih Multimedijskega centra Kiberpipe na Kersnikovi 6 v Ljubljani.

Ponedeljek, 15. aprila, ob 18.30 »Ženske in internet«

Ta okrogla miza se bo spraševala o razlogih, zakaj je med programerji in računalničarji tako malo žensk. Poleg tega bomo predstavili novi projekt, ki ga pripravlja Kiberpipa in sicer Ženske, tehnologija in umetnost.
Govornice Saša Spača, Ida Hiršenfeler, Razpravo bo vodil Filip Dobranić.

Torek, 16. aprila, ob 18.30 »Odprta koda«

Zakaj v državni upravi še ne uporabljamo odprtih formatov? Zakaj podatkov ne naredimo dostopnih državljanom v računalniško berljivi obliki? Zakaj še kar naprej plačujemo licenčnine Microsoftu če bi lahko uporabljali Libre Office in podobne rešitve?
Govorci: Andrej Vernekar, Lugos, Rok Andree, Piratske stranke, Gašper Žejn, Opendata.si; Martin Srebotnja, LibreOffice. Razpravo bo vodil Filip Dobranić

Sreda, 17. aprila, ob 18.30 »Privatizacija interneta«

Poteze, ki jih zadnje čase vlečeta Google in Facebook internet kot odprto polje vse bolj pretvarjata v mesto zagrajenih vrtičkov, kjer se morajo uporabniki in razvijalci prilagajati njunim pravilom igre. Kam to vodi? Ali nas čaka internet dveh (ali več) “operacijskih sistemov” ali pa ostaja upanje za odprt internet. Kaj nam je storiti?
Govorci: Simon Belak, Hekovnik; Boštjan Špetič, Zemanta, vabljeni še Tomaž Pernovšek, Peter Sterle, Vasja Butina (kot vzpostavitelj WiFree Ljubljana). Razpravo bo vodil Filip Dobranić

Četrtek, 18. aprila, ob 16.00 »Protestno gibanje in internet«

Okrogla miza bo spregovorila o različnih iniciativah nastalih v slovenskih protestih (Protestival, VLV, Danes je nov dan, Gibanje za neposredno demokracijo, Gibanje za osvoboditev kluba K4, …) in njihovi uporabi interneta. Kaj točno z njim počnejo, kako ga uporabljajo, a imajo samo Facebook page, kako komunicirajo z vstajniki, kako si predstavljajo organizacijo protestov brez teh orodij…
Govorci: Samo Penič, Odbor.si; Jang Man, Mreža za neposredno demokracijo; Žiga Vrtačič, Danes je nov dan; Uršula Lipovec Čebron, Profestival. Razpravo bo vodil Filip Dobranić.

ACTA – Active citizens take action je mednarodni partnerski projekt, ki združuje 13 partnerskih organizacij iz 5 držav aktivnih na področju mladine in Interneta. Namen projekta je, da bi mladi državljani in državljanke iz različnih evropskih državah raziskovali in razpravljali o ureditvi Interneta, posebej na področju avtorskih pravic, piratstva in varovanja zasebnosti, učinkovitosti in etiki gibanja Anonymous, Internetu kot orodju demokracije … Projekt tudi želi skozi aktivnosti projekta analizirati vključenost civilne družbe v procese odločanja na lokalnem, nacionalnem in evropskem nivoju, ko se je sprejemala ACTA in ko se sprejemajo ostali dokumenti povezani z regulacijo Interneta in izmenjati dobre prakse, kako vplivati na politike in zakonodajo, ki jo sprejemajo nacionalni in Evropski parlament. Prav tako pa želi spodbuditi aktivnosti, razprave in refleksijo o evropskem državljanstvu ter vključenosti državljanov in državljank v demokratične procese na lokalnem, nacionalnem in evropskem nivoju. Prvi mednarodni dogodek se je uspešno zgodil v Ljubljani, na katerem smo poleg delavnic, krajših predavanj in debatnega turnirja, pripravili tudi okroglo mizo pod naslovom »The power and the internet«. Projekt podpira Evropska Unija, Evropa za državljane, Akcija 2, Aktivna civilna družba v Evropi in ga vodi Za in proti, zavod za kulturo dialoga iz Slovenije, www.zainproti.com, www.facebook.com/zainproti. Partnerji: Iz Slovenije so INEPA – Inštitut za elektronsko participacijo, www.inepa.si, Studio 12, www.studio12.si, Dobrodelni klub Leo klub Murska Sobota, http://www.leoclubms.si/sl/, Društvo uporabnikov Linuxa Slovenija, http://www.lugos.si; Zavod za študentske kulturne dejavnosti študentske organizacije, www.kiberpipa.org, Hekovnik, www.hekovnik.com Iz Hrvaške : Splitska debatna unija in HERMES – Hrvatska edukacijska i razvojna mreža za evolucijo sporazumevanja; www.facebook.com/HERMES.CommuniAction. Iz Portugalske je: Sociedade de Debates da Universidade do Porto, www.sdd.up. in Iz Romunije: ARDOR Muntenia, http://www.facebook.com/pages/ARDOR-Muntenia/115159631842www.zainproti.com, www.facebook.com/zainproti. Partnerji: Iz Slovenije so INEPA – Inštitut za elektronsko participacijo, www.inepa.si, Studio 12, www.studio12.si, Dobrodelni klub Leo klub Murska Sobota, http://www.leoclubms.si/sl/, Društvo uporabnikov Linuxa Slovenija, http://www.lugos.si; Zavod za študentske kulturne dejavnosti študentske organizacije, www.kiberpipa.org, Hekovnik, www.hekovnik.com Iz Hrvaške : Splitska debatna unija in HERMES – Hrvatska edukacijska i razvojna mreža za evolucijo sporazumevanja; www.facebook.com/HERMES.CommuniAction. Iz Portugalske je: Sociedade de Debates da Universidade do Porto, www.sdd.up. in Iz Romunije: ARDOR Muntenia, http://www.facebook.com/pages/ARDOR-Muntenia/115159631842108. Iz Makedonije : Metamorphosis, Foundation for Internet and Society, www.metamorphosis.org.mk in Mladinski obrazoven forum, www.mof.org.mk.

25. maj 2012

Komentar: Kakšno je dejansko stanje e-participacije v slovenski javni upravi?

Zakaj je virtualna demokracija v Evropski unij...
Zakaj je virtualna demokracija v Evropski uniji zgolj navidezna?, Simon Delakorda, 26. Jan 2010 (Photo credit: Kiberpipa)
V zadnjem obdobju sta se v javnosti pojavili dve novici s področja elektronske participacije v slovenski javni upravi, ki sta povezani z Združenimi narodi. Prva se nanaša na objavo najnovejšega poročila Združenih narodov o stanju e-uprave in druga na osvojitev druge nagrade Združenih narodov s področja odličnosti v javni upravi. Obe novici na nasprotujoč si način osvetljujeta aktualno stanje na področju participacije državljanov v demokratičnih procesih in postopkih priprave predpisov v okviru elektronske uprave ter tako kličeta po dodatni refleksiji aktualnih izzivov e-participacije v Sloveniji.


Iz poročila Združenih narodov o stanju e-uprave, ki med drugimi meri tudi indeks elektronske participacije, je razvidno, da je država Slovenija v letu 2011 poslabšala stanje na področju kakovosti in uporabnosti vladnih informacij in storitev pri vključevanja državljanov v oblikovanje javnih politik ter na področju spodbujanju posvetovalnega in participativnega sprejemanja odločitev. V poročilu za leto 2009 je imela Slovenija vrednost indeksa 0.5143 in je bila uvrščena na 20. mesto na svetu, v poročilu za leto 2011 (str. 134) pa ima vrednost indeksa 0.2105 in je uvrščena na 72. mesto nominalne lestvice držav oz. na 24. mesto po indeksirani vrednosti.

Po drugi strani je država Slovenija prejela nagrado Združenih narodov s področja odličnosti v javni upravi (UNPSA 2012) za projekt Informacijska podpora postopkom priprave predpisov (IPP) v kategoriji Izboljševanje participacije na področju odločanja z uporabo novih mehanizmov. IPP predstavlja zaledni sistem informacijske podpore postopkom priprave predpisov prek vladnega spletnega pod-portala E-demokracija. Rešitev omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja ter podajanje pripomb in predlogov za nevladne organizacije, strokovne ter laične javnosti s ciljem prispevati k boljši zakonodaji.

Osnovno vprašanje, ki se postavlja v obeh primerih je vprašanje metodologije, na njej utemeljenih kriterijih, merjenju oz. zajemu podatkov na spletu (študij primerov) ter njihove selekcije, na osnovi katerih je bilo pripravljeno poročilo in podeljena nagrada. Iz statističnega aneksa k poročilu Združenih narodov ni razvidno, katere spletne strani slovenskih državnih organov in orodja elektronske participacije so bili predmet analize ter na kakšen način so bili pridobljeni podatki o odzivnosti vlad na elektronsko participacijo državljanov. Tudi v primeru podelitve nagrad s področja odličnosti v javni upravi na spletni strani Združenih narodov na dan pisanja pričujočega komentarja ni mogoče zaslediti obrazložitve podeljenih nagrad, iz vzorca razpisne dokumentacije pa je razvidno, da analiza državljanske participacije in demokratičnih učinkov ni vključena v predstavitev nominiranih projektov kot posebna kategorija.

Kako torej pojasniti absurdno situacijo, v kateri se Združeni narodi na nepregleden in neodziven1 način lotevajo analiz in nagrajevanja elektronske participacije v demokratičnih procesih ter kakšno je ob tem dejansko stanje e-participacije v slovenski javni upravi?

Zakaj je virtualna demokracija v Evropski unij...
Zakaj je virtualna demokracija v Evropski uniji zgolj navidezna?, Simon Delakorda, 26. Jan 2010 (Photo credit: Kiberpipa)
Prvi del odgovora se nahaja v tehnokratskem razumevanju e-participacije in državljanov kot potrošnikov e-storitev (Margolis in Moreno-Riaño 2009). Gre za presek upravno-administrativne, od zgoraj navzdol usmerjene participativne demokracije temelječe na tehnološkem determinizmu, ki v ospredje postavlja tehnološko rešitev pred demokratičnimi učinki. Tovrstno procesno razumevanje razmerja med državljani in oblastjo enači legitimnost demokratičnih postopkov z možnostjo participacije, ne pa tudi z obsegom dejanskega vpliva državljanov na končne odločitve.

Drugi del odgovora lahko poiščemo v splošnem pomanjkanju metodologij in analiz o tem, na kakšen način so s strani državljanov in civilne družbe prek e-uprave posredovani komentarji, pripombe, mnenja ali predlogi upoštevani v končnih dokumentih oz. kakšen je njihov dejanski učinek na sprejemanje odločitev. Tovrstnih evalvacij e-demokratičnosti storitev, ki bi vključevale tudi vidike spletne odzivnosti in interaktivnosti slovenske e-uprave, zaenkrat še ni moč zaslediti. Metodološke izzive dodatno poglabljajo različni indeksi in merjenja, ki lahko prikažejo nasprotujoče si rezultate. Gre za problem evalvacije in kriterijev uspešnosti na področju e-participacije (Prieto-Martín in drugi 2012).

In nenazadnje, poročila in nagrade Združenih narodov ne merijo principa skupnostnega oblikovanja spletnih aplikacij za spodbujanje demokratične participacije z udeležbo ciljnih skupin in upoštevanjem njihovih pričakovanj in potreb. Posledice se kažejo v uporabniški neprijaznosti storitev e-uprave, omejeni neinteraktivnost in zaostajanju za najnovejšimi tehnološkimi trendi. Veliko je govora o k državljanom usmerjeni e-upravi, vendar pa so državljani in civilna družba še vedno izključeni iz sodelovanja v procesih sooblikovanja in načrtovanja e-demokracije v javni in državni upravi. Na tem področju veliko obetajo najnovejši trendi k državljanom usmerjene e-uprave 2.0 in odprte vlade kot so soustvarjanje, prilagajanje zahtevam uporabnikov, zunanje vključevanje državljanskih virov, javna uporabnost in odprto inoviranje, ki postavljajo državljane v središče javnih storitev kot njihove naročnike in davkoplačevalce (Hilgers in Piller 2011).

Dejstvo je, da e-participacija v Sloveniji ni več neznanka tudi po zaslugi nevladnih organizacij, ki so v praksi prebijale led na tem področju (Delakorda in Delakorda 2011). Poizkusov krepitve demokratične participacije, njenih posvetovalnih ali neposrednih oblik prek spletnih forumov in posvetovanj, orodij za naslavljanje pobud na odločevalce in elektronskega aktivizma je precej. Vendar pa sta problema e-participacije v civilni sferi predvsem dva: omejene organizacijske kapacitete in pomanjkanje finančnih sredstev, ki bi zagotavljale njeno dolgoročnost in neodvisnost (Delakorda in Delakorda 2009). Posledica so pogosto neizpolnjena pričakovanja glede sodelovanja državljanov in omejeni demokratični učinki. Oboje otežuje uresničevanje poslanstva nevladnih organizaciji kot posrednikov e-demokracije (Wright in Coleman 2012).

Kaj lahko naredi slovenska država? Slovenski e-upravi manjka konceptualni premik v smeri k državljanom usmerjene in s strani civilne družbe vzpostavljene elektronske participacije. Slednja namreč krepi sposobnost pravne in demokratične države, da zagotavlja visoko stopnjo socialne kohezije in pravičnosti pri odpravljanju vzrokov ekonomske in finančne krize.
mag. Simon Delakorda, Inštitut za elektronsko participacijo

1
Na Inštitutu za elektronsko participacijo smo na Združene narode naslovili vprašanje v zvezi z primarnimi podatki, na osnovi katerih je bila podana ocena e-participacije v okviru slovenske e-uprave in odgovora še nismo prejeli.

Uporabljena literatura:
1. Delakorda, Simon in Matej Delakorda. 2011. Vloga slovenskih nevladnih organizacij v razvoju elektronske demokracije. Zotkin mrežnik: časopis projekta ZOTKS - mreža za raziskovanje in znanost, september 2011 (21-24). Dostopno prek: http://www.inepa.si/images/stories/datoteke/ZOTKS_mreza_casopis_komplet_LR.pdf (24. oktober 2011).
2. Delakorda, Simon in Matej Delakorda. 2009. E-participation - a new sphere of NGO activity? CEE Trust. Bratislava: Civil Society Forum. Dos
3. Hilgers, Dennis in Frank T. Piller 2011. A Government 2.0: Fostering Public Sector Rethinking by Open Innovation. V Innovation Management, 28. februar 2011. Dostopno prek http://www.innovationmanagement.se/wp-content/uploads/2011/02/A-Government-2.0-Fostering-Public-Sector-Rethinking-by-Open-Innovation.pdf (22.5.2012)
4. Margolis, Michael in Moreno-Riaño, Gerson. 2009. Prospect of Internet Democracy. Burlington: Ashgate Publishing Limited.
5. Prieto-Martín, Pedro, Luis de Marcos in Jose Javier Martínez. 2012. The e-(R)evolution will not be funded. V European Journal of ePractice vol. 15: Policy lessons from a decade of eGovernment, eHealth & eInclusion, ur. Cristiano Codagnone in Zoi Konstantinou, 62-89. Evropska komisija: ePractice.eu. Dostopno prek http://www.epractice.eu/en/document/5344051 (12. maj 2012).
6. Wright, Scott in Stephen Coleman. 2012. The third sector as e-democratic intermediaries. V Connecting democracy: online consultation and the flow of political communication, ur. Stephen Coleman in Peter Shane, 209–228. Cambridge: MIT Press
Enhanced by Zemanta

13. april 2012

Bo odprta razprava o Acti prinesla spremembe?

Včeraj smo se udeležili konference o sporazumu Acta, ki je na pobudo Skupine S&D potekala v Evropskem parlamentu v Bruslju. Na Inštitutu za elektronsko participacijo pozdravljamo odprtost razprave, ki je med seboj soočila predstavnike sindikatov, medijske, zabavne in umetniške industrije, ponudnike internetnih storitev, predstavnike znanstvene in drugih skupnosti. A nejasnosti še vedno ostajajo, alternative pa ni. Vprašanje, kaj bo, če Acta ne bo sprejeta in kaj bi bilo boljše kot ta sporazum, je izzvenelo in ostalo neodgovorjeno.

Po mnenju številnih navzočih, med katerimi so bila vrata končno odprta tudi civilni družbi in strokovnjakom, sporazum predstavlja grožnjo za svobodo govora ter komunikacijsko in informacijsko zasebnost na internetu.

Splet je prostor, ki ima prav gotovo veliko pasti in ki omogoča lažje poti do kršenja avtorskih pravic, a je tudi prostor svobodnega izražanja, ustvarjanja, celo političnega udejstvovanja. S tem, da ta prostor omejimo na tak način kot to želi urediti sporazum Acta, stopamo korake nazaj, čeprav nas digitalna doba že prehiteva. Inštitut za elektronsko participacijo zato ponovno poziva k spremembi določil sklopa 5. Uveljavljanje pravic intelektualne lastnine digitalnem okolju v smeri inovativnejših, uporabnikom interneta razumljivejšim in k temeljnim demokratičnim svoboščinam usmerjenih modelov varovanja intelektualne lastnine.

Kaj se bo zgodilo? Občutki so pozitivni, veliko je nasprotnikov, tudi med predstavniki Evropskega parlamenta, na katerega trenutno polagamo veliko upov in ki bo o sporazumu predvidoma glasoval še pred poletjem. A kar nekaj je tudi podpornikov Acte in navidezni občutki lahko varajo.

9. februar 2012

Povezovanje državljanov z migracijsko politiko - Začetek delovanja platforme Puzzled by Policy

 
Ljudje smo vsak dan postavljeni v situacije, ki jih določajo nacionalne in EU politike, čeprav se ne zavedamo, katere so in kako vplivajo na naša življenja, vse pogosteje pa se z njimi tudi ne strinjamo. Ena izmed teh politik je migracijska politika, ki se je prek evropskega projekta Puzzled by Policy (slo. Zmedeni od politike) lotevamo s ciljem izboljšati trenutno situacijo pomanjkljive vključenosti posameznikov in javnosti, katerih se politika migracij dotika posredno ali neposredno.
Puzzled by Policy s sloganom “Pomagamo vam, da postanete del EU” predstavlja uporabnikom prijazno spletno mesto, ki je začelo delovati včeraj, 8. februarja, in kjer lahko izvemo več o migracijskih politikah ter sporočimo svoja stališča o aktualnih problemih, povezanih z migracijami v EU (delavska migracija, študentska migracija, ilegalna migracija, združevanje družin, dovoljenja za bivanje itd).



Čeprav je platforma prilagojena štirim pilotnim državam Grčiji, Madžarski, Italiji in Španiji, je prav tako dostopna v angleškem jeziku, moderirane spletne razprave pa so avtomatsko prevedene v vse jezike. Poleg sodelovanja v razpravah lahko uporabniki primerjajo svoja migracijska stališča z nacionalnimi in EU migracijskimi politikami, pa tudi s stališči drugih deležnikov.
Lokalni, nacionalni in evropski odločevalci so izrazili podporo projektu Puzzled by Policy, prisluhnili bodo rezultatom moderirane razprave, kar se bo lahko odrazilo v vplivu na oblikovanje migracijskih politik in zakonodaje.
Vidnost in dostopnost projekta na spletu omogoča Puzzled by Policy programski vtičnik, katerega lahko uporabniki namestijo na katerokoli družbeno omrežje, spletni dnevnik ali spletno stran.
Zakaj je spletna stran zanimiva tudi za Slovenijo? Tudi Slovenija se sooča z različnimi problemi na področju migracij, ki dobivajo v času gospodarske in finančne krize dodatne razsežnosti, te pa so odvisne od mednarodnih in nacionalnih družbeno-političnih in ekonomskih odnosov. Prav zato so opozorila, pogledi in komentarji z vseh držav zelo pomembni.
Vključite se v projekt Puzzled by Policy s klikom na http://join.puzzledbypolicy.eu Obiščite spletno stran projekta s klikom na http://www.puzzledbypolicy.eu/ Postanite prijatelji projekta na facebooku in sledite na twitterju.
Dodatne informacije:
Projektni koordinator: Deirdre Lee, NUI Galway, Irska, tel.: +353 (0)91 495336, e-naslov: deirdre.lee@deri.org
Nacionalni koordinator: Matej Delakorda, INePA, tel. 041 945 148, e-naslov: matej.delakorda@inepa.si
“Puzzled by Policy” je podprt s strani Evropske komisije v okviru Competitiveness and Innovation Framework Programme (CIP) – ICT Policy Support Programme (ICT PSP). Projekt vodi Digital Enterprise Research Institute (DERI) v NUI Galway, celoten konzorcij pa sestavlja 12 partnerjev z devet evropskih držav (Grčija, Madžarska, Irska, Portugalska, Slovenija, Španija in Velika Britanija). Projekt se je začel 1. oktobra 2010 in bo trajal tri leta.

7. november 2011

Testing Puzzled by Policy Widget

Inštitut za elektronsko participacijo sodeluje na evropskem projektu Puzzled by Policy (Puzzled by Policy), katerega cilj je vzpostaviti inovativno in trajno spletno rešitev/storitev, ki bo prispevala k zmanjšanju odtujenost državljanov v procesih oblikovanja migracijske politike na ravni EU.

Del spletne rešitve predstavlja programski vtičnik (ang. Widget), ki bo omogočal prikazovanje elektronskega vprašalnika o stališčih uporabnikov svetovnega spleta o različnih vprašanjih migracijskih politik na spletnih straneh in družabnih omrežjih.

Končna verzija programskega vtičnika bo prikazovala grafično sliko rezultatov vprašalnika in usmerjala sodelujoče v moderirana spletna posvetovanja v štirih državah Grčija, Italija in Madžarska in Španija.

Programski vtičnik je razvil partner na projektu Cyntelix Corporation BV.

28. oktober 2011

Aktivendržavljan.si

Aktiven državljan: Slovenija po meri mladih ni običajna konferenca, kjer bi obiskovalcem izza govorniškega pulta govorci predstavljali dolgočasne ekspozeje ob katerih bi zazehali tudi največji družboslovci tega planeta, občasno pa celo govorci sami. To bo konferenca, s pomočjo katere bodo udeleženci domov odnesli precej praktične napotke in nove ideje, s pomočjo teoretičnega dela pa tudi kritičen vpogled v koncepte priljubljenega pojma aktivnega državljanstva.

Kaj sploh je aktivno državljanstvo? Udeležba na volitvah? Metanje kocke v parlament? Spremljanje dnevnih novic o dnevnem političnem dogajanju? Poznavanje postopka razpisa predčasnih volitev? Kakšna je sploh Slovenija po meri mladih?

Iskali bomo odgovore na ogromno različnih vprašanj in najverjetneje marsikaterega tudi zastavili. Izvedeli bomo, zakaj slovenska mladina ni družbenopolitično apatična, zakaj je neaktivnost želja kapitala in korporacij, zakaj smo mladi v prednosti, ki je večkrat ne znamo izkoristiti in zakaj mora biti državljanstvo glagol in ne samostalnik. Praktično bomo preizkusili nekatere ideje in prijeme – kako uporabiti nove medije za vpliv na politične akterje, kako opolnomočiti mlade za udeležbo v političnih procesih ter kako mlade aktivirati, da bodo aktivno sodelovali v mladinskih organizacijah.

Zdi se torej, da bomo na tej konferenci reševali svet. Mogoče ga res ne bomo rešili, bo pa to zagotovo majhen in uspešen korak za vsakega udeleženca v boju za boljšo prihodnost.

Vse študente, mladinske delavce in druge aktiviste vabimo k prijavi na konferenco Aktiven državljan: Slovenija po meri mladih, ki bo v četrtek, 10. novembra 2011 v Mariboru (študentski prireditveni center ŠTUK). Aktivni državljani bomo vse od 9.30 do 15.50, dogodek pa poteka v sklopu projekta Aktivendrzavljan.si, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport. Častni pokrovitelj konference je župan mestne občine Maribor Franc Kangler.

Prijavnica

Podroben spored

Opis predavanj & delavnic